Bogomilstvo

Bogomilstvo' (bolgarsko Богомилство, bogomilstvo) je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10. stoletju med vladanjem carja Petra I. ustanovil duhovnik Bogomil. Bogomilstvo se je začelo najverjetneje na ozemlju sedanje Severne Makedonije kot odziv na socialno razslojevanje, ki se je začelo z uvedbo fevdalizma, in kot oblika političnega gibanja in nasprotovanja bolgarski državi in Cerkvi.

Bogomili so zahtevali vrnitev tistega, kar so imeli za zgodnje duhovno učenje, in zavračali cerkveno hierarhijo. Njihove primarne politične težnje so bile upor proti državi in cerkvenim avtoritetam, ki so pripomogle k hitremu širjenju gibanja po Balkanu in postopnem prodiranju skozi Bizantinsko cesarstvo vse do Kijevske Rusije, Bosne (Bosanska cerkev), Dalmacije, Srbije, Italije in Francije (katarci).

Bogomili so bili dualisti ali gnostiki v svojem verovanju v telesni in izventelesni svet. Niso uporabljali krščanskega križa niti gradili cerkva, ker so globoko verovali v svojo podarjeno podobo in imeli svoje telo za svetišče. Iz tega verovanja se je razvilo več oblik prakticiranja vere, na primer čiščenje samega sebe z bičanjem in postom, praznovanja in plesa.