Gradnja se je začela leta 723 našega štetja, in jo je vodil kitajski menih po imenu Haj Tong. Upal je, da bo Buda umiril razburkane vode, ki so pestile ladijska plovila, ki so potovala po reki. Ko je bilo financiranje projekta ogroženo, naj bi si sam izkopal oči, da bi pokazal svojo pobožnost in iskrenost. Po njegovi smrti se je gradnja zataknila zaradi nezadostnega financiranja. Kip je bil takrat dokončan le od ramen navzgor. Nekaj let kasneje so učenci Haj Tonga nadaljevali delo na kipu s finančno podporo lokalnega uradnika z imenom Džangčov Džjanšiong. Učenci Haj Tonga so gradnjo nadaljevali do kolen, ko je bila gradnja spet ustavljena, ker je bil Džangčov Džjanšiong poklican za delo na kraljevem dvoru v Čang'anu. Približno 70 let kasneje se je džjeduši (regionalni vojaški guverner) Vei Gao odločil sponzorirati projekt in gradnjo so leta 803 zaključili učenci Haj Tonga.

Do začetka severne dinastije Song je bil Lešanski veliki Buda poškodovan - telo je bilo pokrito z mahom, leseni paviljon se je podrl. V času vladavine Song Renzong je bil velikanski Buda enkrat popravljen in lesen paviljon obnovljen. Od takrat zapisi o uničenju in obnovi Bude manjkajo, prvotni tempelj, tempelj Lingjun, pa je vojna večkrat uničila.

Očitno je masivna gradnja povzročila, da se je s pečine odstranilo toliko kamna in ga odložilo v reko spodaj, da je kip res spremenil tok reke, zaradi česar je bila voda varna za mimoidoče ladje.

Ko je bil zgrajen Lešanski veliki Buda, je bil vgrajen prefinjen drenažni sistem. Še vedno je v dobrem stanju. Vključuje drenažne cevi, izklesane na različnih mestih na telesu, da odvajajo vodo po deževju, da se zmanjša vremenske vplive.

Ko je bil kip izrezljan, je bila zgrajena ogromna trinajstnadstropna lesena zgradba (podobna tistemu v Rongšjan velikem Budi), ki jo je zaščitila pred dežjem in soncem. Mongoli so to zgradbo uničili in izropali med vojnami ob koncu dinastije Juan. Od takrat je bil kamniti kip izpostavljen vremenskim vplivom.