Rita Barberá, takratna županja, je zaupala oblikovanje ekipi priznanih projektantov in je obiskala zgradbe s podobnimi značilnostmi v Münchnu, Kanadi in Londonu, da se pripravi projekt očitno pedagoškega videza.

"Mesto v znanosti" je bilo ime za pobudo avtonomno vladno. V načrt je bil vključen 370 m visok komunikacijski stolp, ki bi bil tretji najvišji na svetu v tistem času, planetarij in muzej znanosti. Skupna cena gradnje je bila ocenjena na približno 25.000 milijonov pezet. Projekt je seveda povzročil polemike. Ljudska stranka je v Mestu znanosti videla "delo faraonov", ki bi služili samo povečanju ega socialistov, ki so bili gonilna sila pobude.

V maju 1991 je svet odobril prenos zemljišč. Štiri mesece kasneje je bil predstavljen projekt, ki ga je zasnoval Santiago Calatrava. Gradnja se je začela do konca leta 1994.

Ekipa, ki je izvajala muzej, se ni strinjala z obliko stavbe, ki jo je zasnoval Santiago Calatrava. Zato so izdelali nekaj sprememb

Aprila 1998 je kompleks odprl svoja vrata za javnost z L'Hemisfèric. Enajst mesecev kasneje je predsednik Valencije, Eduardo Zaplana, odprl El Museu de les Ciències Principe Felipe, čeprav še ni bil v celoti končan. Muzej je bil odprt za javnost dvajset mesecev kasneje. 12. decembra 2002 je bila otvoritev L'Oceanogràfic, največji akvarij v Evropi. Končno, je bil 8. oktobra 2005 odprt še El Palau de les Arts Reina Sofía in postal operna hiša Valencije.

Santiago Calatrava se je rodil v Valenciji v Španiji 28. julija 1951. Je usposobljen arhitekt in inženir in je znan tudi po svoji umetniški spretnosti v slikarstvu in kiparstvu. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Valenciji v 1960-tih, nato pa je diplomiral iz arhitekture in podiplomsko iz urbanizma na Escuela Tecnica Superior de Arquitecturea. Študiral je na gradbenih inženirskih objektih na Zvezni politehnični univerzi v Zürichu in sodeloval pri akademski raziskavi Foldability of Space Frames. Arhitektura Calatrava se usmerja združiti strukturo in gibanje. Zgodaj v svoji karieri je Calatrava zmagal z zasnovo postaje Stadelhofen v Zürichu. Bil je priznan za svoje dosežke na področju ustvarjanja poetike gibanja in integracije javnega prevoza v naravnem okolju in urbanem kontekstu. Druga tema v njegovem delu je premikanje delov stavb. Kupola za Reichstag Conversion Competition v Berlinu se odpre in zapre kot cvet. Planetarij v Mestu znanosti in umetnosti v Valenciji se odpira in zapira kot veka na očeh. Polemike o vrednotah njegovih del imajo svoje zagovornike, še posebej, če opazujemo uporabnost javnega prostora, ki obkroža njegove stavbe.

Felix Candela je bil rojen 27. januar 1910 v Madridu v Španiji, umrl pa je 7. decembra 1997. Njegove arhitekturne modele, sestavljene iz armirano-betonskih konstrukcij odlikujejo tanko ukrivljene lupine. Njegova priljubljena vzmetena zasnova, v sodelovanju z Jorge Gonzales Reyna, se kaže v kozmičnih žarkih paviljona v Mehiki. Uporablja svoj podpis za zasnovo armaturne strehe, ki se razlikuje v debelini od samo 5/8 cole do 2 cm. Zgradil je tudi cerkev Device La Milagrosa v Ciudad de Mexico in cerkev San Vicente de Paul. Njegove oblike so sestavljene zvite-lupine industrijskih objektov, tanke lupine in banjasti oboki tovarn in skladišč. Kandela je bil tudi profesor na Univerzi Harvard in University of Illinois. Felix Candela je zasnoval podvodno mesto, L’Oceanografic, ki se nahaja v Mestu znanosti in umetnosti v Valenciji in spominja na dela Antoni Gaudija v Barceloni.