Zgodovina Perzijska plemena

Področja okoli antičnega mesta Pasargada so bila verjetno naseljena s perzijskimi plemeni že ped dobo Kira Velikega, ki ga smatrajo za ustanovitelja mesta. Tej teoriji gredo v prid dela antičnih grških piscev, ki omenjajo Ahemena in njegovo pleme Pasargada.[1] Obstoji tudi možnost, da je Kir mesto poimenoval po svojem glavnem plemenu, enem od 10 do 15 perzijskih plemen iz te regije. Glede na to, da je področje okoli mesta plodna in z gorami zaščitena dolina (15 km dolga in 3 km široka) skozi katero teče reka, je imela lokacija odlične pogoje za naseljevanje ljudi.

Glavno mesto Perzije

Pasargad je bilo prvo glavno mesto Perzijskega cesarstva. Ustanovil ga je slavni Kir Veliki, začetnik Perzijskega cesarstva in dinastije Ahemenidov. Zgodovinar Strabon trdi, da je Kir izbral to lokacijo zaradi političnih razlogov, ker je tukaj porazil Medijce (Obleganje pasargadskega hriba in Bitka pri Pasargadu), kot tudi, da je izbira lokacije estetski razlog, ker je dolina nekoliko povišana in obkrožena z vseh strani z gorami. Gradnja se je začela leta 546 pr. n. št. ali kasneje. Hitro je postal središče cesarstva, ki se je raztezalo preko celotnega današnjega azijskega dela Bližnjega vzhoda; od Male Azije na zahodu do Indije na vzhodu. Ne samo kot administrativno središče, Pasargad je služil tudi kot letovišče perzijskemu vladarju, zato so v njem zgradili številne vrtove ter sofisticiran sistem namakanja s pomočjo kanatov. Mesto je dal kasneje nadgraditi tudi Kirov sin Kambiz II., ki je večino svojega življenja preživel za širjenje Perzijskega cesarstva v Afriki, posebno v Egiptu. Pasargad je bil glavno mesto vse do prihoda Dareja I. Velikega (522 pr. n. št.), ki je dal zgraditi najprej Suzo in novo mesto, ki bo spominjalo na njegovo ime, veličastni Perzepolis. [2] Darej je Pasargad (skupaj s Perzepolisom in Suzo) povezal s Kraljevsko cesto z lidijskim mestom Sarde v Mali Aziji.

Kirova grobnica

Najvažnejši del kompleksa v mestu Pasargad je grobnica Kira Velikega. Sestoji iz šest velikih stopnic, ki vodijo do glavne grobnice dimenzij 3,17 x 2,11 metrov in višine 2,11 m. Streha je zgrajena kot dvokapnica, vhod v grobnico je nizek in ozek. Obstajajo sumničenja, da to morda ni grobnica Kira Velikega, saj grški zgodovinarji trdijo, da je Aleksander Makedonski verjel, da gre za grobnico Kira Velikega. Potem ko je oropal in uničil Perzepolis, se je šel poklonit na grob Kira Velikega v Pasargad. Navajajo, da je Aleksander ukazal obnovo grobnice in kaznoval tiste, ki so jo poskušali poškodovati. Zgodovinar Arijan v 2. stoletju n. št. piše, da je Aleksander ukazal Aristobulu, enem od njegovih poveljnikov, da vstopi v grobnico, kjer je našel zlato posteljo, mizo s posodo za pitje, zlato krsto in ornamente z dragim kamenjem, ki so vsebovali zapise o grobnici. Noben od teh predmetov se ni ohranil do danes, a o pomenu teksta iz grobnice še danes razpravljajo. Strabon je napisal, da tekst govori naslednje:

Mimoidoči, sem Kir, ki je ustvaril Perzijski imperij in sem bil kralj Azije. Ne zavidaj mi na tem spomeniku.

Druga oblika istega teksta je zapisana v delu »Perzija: Nesmrtno kraljestvo« in pravi:

Mimoidoči, sem Kir, ki je ustvaril Perzijski imperij in sem bil kralj Azije. Ne zavidaj mi na tem kosu zemlje, ki prekriva moje telo.

Grobnica Kirovega sina Kambiza II. je bila najdena leta 2006.[3]

Legende

Legenda pravi, da je v dobi islamskega osvajanja Irana arabska vojska hotela grobnico uničiti, a je tamkajšnje prebivalstvo prepričalo arabske poveljnike, da to ni grobnica Kira Velikega, temveč grobnica matere kralja Salomona, kar naj bi prizaneslo rušenju. Rezultat tega naj bila zamenjava napisa na grobnici s citatom iz Korana in grobnica je postala poznana kot Qabr-e Madar-e Sulaiman (grobnica Salomonove matere). Pod tem imenom je poznana tudi danes.

Moderna doba

Danes od nekoč veličastnega kompleksa v Pasargadu stoje samo ruševine, njegove vrtove je uničil čas, številni potresi in osvajalska rušenja Makedoncev, Arabcev in posebno Mongolov. Zaradi izgradnje jezu in umetnega jezera v bližini Pasargada, je v zadnjih letih zabeležen pravi naval arheoloških raziskovanj okolice pasargadskega kompleksa. [4] Leta 2007 so začeli novo restavriranje Kirove grobnice zaradi poškodb spodnjega dela, ki ga je povzročilo delovanje snega in dežja. [5] V zadnjih letih arheoloških raziskovanj so našli tudi grobnico Kirovega brata Kambiza II. in skoraj 270 m dolg kanal v pasargadskem vrtu. Poleg arheološkega pomena je Pasargad danes popularno turistično središče.

↑ Pasargad (enciklopedija Britannica) ↑ Pasargad (IranChamber.org) ↑ CHN Press: Discovered Stone Slab Proved to be Gate of Cambyses’ Tomb ↑ New York Times: A Rush to Excavate Ancient Iranian Sites ↑ Payvand: Restoration of Cyrus' Tomb to be Resumed