Leta 1955 sta Afganistan in Sovjetska zveza podpisali sporazum o začetku skupnega razvoja ceste Salang, najprej po zgodovinski poti preko prelaza Salang. Predor je bil odprt leta 1964 in je zagotavljal celoletno povezavo od severnih delov države do Kabula. Bil je najvišji cestni predor na svetu do leta 1973, ko so ZDA zgradile Eisenhowerjev predor — le nekoliko višji in nekoliko večji — v Koloradu v Skalnem gorovju (Rocky Mountains).

Prezračevalni sistem je bil zgrajen leta 1976.

Znan je po smrtonosnem požaru, ki se je zgodil novembra 1982 in številnih plazovih. Serija snežnih plazov je februarja 2010 zahtevala smrt kar 172 ljudi; bodisi kot neposredna posledica plazu bodisi zaradi ujetja.

Po umiku Sovjetske zveze iz Afganistana leta 1989 je vzdrževanje trpelo, na koncu pa sta bila med bojem med afganistanskim severnim zavezništvom in talibani v letih 1997–1998 uničena vhoda v predor, prav tako razsvetljava in prezračevalni sistem, tako da so ga lahko prečkali le peš in v temi. Po strmoglavljenju vlade, ki so jo vodili talibani, so skupna prizadevanja agencij iz Afganistana, Francije, Rusije, Združenih držav in drugih počistila mine in naplavine ter 19. januarja 2002 ponovno odprle predor.[1]

V začetku leta 2010 je še vedno prejemal sredstva ISAF za popravila in obnovo.[2] Vsak dan skozi tunel prevozi med sedem in deset tisoč vozil.

 

Ameriški vojaški konvoj vstopa v predor Salang, 2011

Leta 2012 je Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj (Ameriška agencija za mednarodni razvoj|USAID) izdelala tehnično študijo za nov predor, ki sega od regije Olang v provinci Parwan do DoShakh v provinci Baghlan in gre skozi gore Hindukuša, dlje od sedanjega predora. Zasnova bi skrajšala potovalno razdaljo za 30 do 40 km.[3]