Stavba je sedež bratovščine, ustanovljene leta 1478, poimenovane po sv. Roku, romarju in spokorniku, ki je popularno veljal za zaščitnika pred kugo.[1] Člani »bratovščine sv. Roka« so bili skupina bogatih beneških državljanov. Mesto, ki so ga izbrali za gradnjo, je ob cerkvi sv. Roka, v kateri so posmrtni ostanki svetnika.

Januarja 1515 je bil projekt stavbe zaupan Bartolomeu Bonu, čeprav so ga nekatere oblasti dodelile njegovemu sinu Pietru Bonu. Leta 1524 je njegovo delo nadaljeval Pietro Lombardo, ki ga je tri leta pozneje zamenjal Antonio Scarpagnino. Po njegovi smrti leta 1549 je bil zadnji arhitekt, ki je delal na stavbi, Giangiacomo dei Grigi, končal pa septembra 1560.[2]

Zasnova je bila podobna drugim scuole v Benetkah, za katere sta značilni dve dvorani, ena v pritličju, druga v prvem nadstropju. Sala Terra (spodnja) ima glavno in dve stranski ladji, z vhodom iz campo [3] od zunaj. Iz te dvorane je vodilo stopnišče (s podestom, ki ga prekriva kupola) v zgornje nadstropje. Sala Superiore (zgornja dvorana) je bila uporabljena za srečanja bratovščine in je imela lesen oltar. Omogočal je dostop do Sala dell'Albergo, v kateri sta bili Banca in Zonta (nadzorna sveta bratovščine).