Parlamentsgebäude (Wien)
( Stavba avstrijskega Parlamenta )Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija). V njem zasedata dva domova. Je na bulvarju Ringstrasse v prvem okrožju Innere Stadt v bližini Hofburga in sodne palače. Zgrajena je bila kot hiša dveh domov cesarskega zbora (Reichsrat), dvodomni zakonodajalec v Cislajtaniji oziroma avstro-ogrske monarhije. Danes je stavba sedež dveh domov - državnega sveta (Nationalrat) in zveznega sveta (Bundesrat) - avstrijskega zakonodajalca.
Temeljni kamen je bil položen leta 1874. Stavba je bila dokončana leta 1883. Arhitekt, odgovoren za njen neogrški slog, je bil Theophil Hansen. Celostno je zasnoval stavbo, vsak element, ki je usklajen z drugimi, poskrbel je tudi za notranjo opremo, kot so kipi, slike, pohištvo, lestenci in številni drugi elementi. Hansena je po dokončanem delu cesar Franc Jožef počastil z naslovom Freiherr (baron). Po težkih poškodbah in uničenju ...Preberite več
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija). V njem zasedata dva domova. Je na bulvarju Ringstrasse v prvem okrožju Innere Stadt v bližini Hofburga in sodne palače. Zgrajena je bila kot hiša dveh domov cesarskega zbora (Reichsrat), dvodomni zakonodajalec v Cislajtaniji oziroma avstro-ogrske monarhije. Danes je stavba sedež dveh domov - državnega sveta (Nationalrat) in zveznega sveta (Bundesrat) - avstrijskega zakonodajalca.
Temeljni kamen je bil položen leta 1874. Stavba je bila dokončana leta 1883. Arhitekt, odgovoren za njen neogrški slog, je bil Theophil Hansen. Celostno je zasnoval stavbo, vsak element, ki je usklajen z drugimi, poskrbel je tudi za notranjo opremo, kot so kipi, slike, pohištvo, lestenci in številni drugi elementi. Hansena je po dokončanem delu cesar Franc Jožef počastil z naslovom Freiherr (baron). Po težkih poškodbah in uničenju v drugi svetovni vojni je bila večina notranjosti obnovljena v prvotnem sijaju.
Poslopje parlamenta zajema več kot 13.500 kvadratnih metrov, zaradi česar je med največjimi objekti na Ringstrasse. V njem je več kot sto sob, od katerih so najpomembnejše dvorane državnega sveta, zveznega sveta in nekdanjega cesarskega predstavniškega doma (Abgeordnetenhaus). Stavba ima tudi dvorane za seje odborov, knjižnice, lobije, jedilnice, bare in gimnazijo. Najprivlačnejši del stavbe in Dunaja je vodnjak Pallas Athene pred glavnim vhodom, ki ga je Hansen zgradil med letoma 1898 in 1902.
Parlament je prizorišče pomembnih državnih slovesnosti, predvsem slovesnosti ob prisegi predsednika Avstrije in državnem govoru ob dnevu državnosti vsako leto 26. oktobra. Stavba je tesno povezana z dvema parlamentarnima telesoma, kot je razvidno iz uporabe izraza Hohes Haus kot metonim za "parlament". Parlamentarne pisarne so se razširile po bližnjih stavbah, kot je Palais Epstein.
Ustava, znana kot Februarski patent, je bila razglašena leta 1861. Ustanovila je cesarski državni svet kot avstrijskega zakonodajalca. Zanj je bila konstruirana tudi nova stavba. Prvotni načrt je predvidel gradnjo dveh ločenih stavb, eno za gosposko zbornico (Herrenhaus) in eno za predstavniški dom (Abgeordnetenhaus). Vendar pa je po avstro-ogrskem kompromisu (Ausgleich), ki je leta 1867 dejansko ustvaril dvojno monarhijo, kraljestvo Madžarske je prejelo svojo posebno zakonodajno telo, ponovno proučil Parlamentum Publicum in ovrgel prvotni načrt za dve stavbi.
Predhodnica sedanje stavbe je bil začasen predstavniški dom, ki je bil na Währinger Straße, ulica na novo določena kot bulvar Ringstrasse. Postavljena je bila v šestih tednih v marcu in aprilu 1861 po načrtu, ki ga je zasnoval Ferdinand Fellner, slavni avstrijski gledališki arhitekt. S svojo postavitvijo z rampo in območjem predverja je bila Abgeordnetenhaus model za poznejšo stavbo parlamenta. Končan je bil 25. aprila 1861. To začasno strukturo je odprl cesar Franc Jožef I.. Kmalu zatem so jo zasmehovali kot Schmerlingtheater po ministru Antonu von Schmerlingu. Poslanci Cislajtanije so jo uporabljali do dograditve današnjega parlamenta leta 1883, medtem ko je bila gosposka zbornica v Palais Niederösterreich v sklopu sedeža dežele Spodnje Avstrije.
Konstrukcija
Nova stavba naj bi stala na starih mestnih utrdbah in obzidju. V svojem znamenitem odloku Es ist Mein Wille iz leta 1857 je cesar Franz Jožef I. določil načrte za Ringstrasse za zamenjavo starega mestnega obzidja. Parlament naj bi bil na vidnem mestu na bulvarju v bližini Hofburga in dunajske mestne hiše (Rathaus)..
Imenovana je bila cesarska komisija, da bi razmislila o zasnovi za stavbo parlamenta. Vplivni industrialec in politik Nikolaus Dumba je komisiji predlagal, da bi moral biti njen slog klasičen in predlog podkrepil z argumentom, da je klasična grška arhitektura primerna za parlament zaradi povezave starih Grkov in ideala demokracije. Po proučitvi različnih natečajnih predlogov se je ta komisija odločila za načrt, ki ga izdelal Theophil Hansen. Zgledoval se je po osnutku za stavbo Zapion v Atenah. Leta 1869 je K.K. Ministrstvo za notranje zadeve Hansenu naročilo oblikovanje nove stavbe avstrijskega parlamenta.
Tla so bila razkopana junija 1874, temeljni kamen ima vgraviran datum 2. september 1874. Istočasno se je začelo delo tudi na bližnjem Kunsthistorisches Museum in Naturhistorisches Museum na Maria-Theresien-Platz, mestni hiši in univerzi. V novembru 1883 so bila dela končana in uradi predstavniškega doma so bili dani v uporabo. 4. decembra 1883 je imel predstavniški dom svojo prvo sejo pod predsedovanjem Franza Smolka, 16. decembra 1884 pa gosposka zbornica pod predsedovanjem grofa Trauttmansdorffa. Oba domova sta še naprej uradovala v stavbi do konca Avstro-Ogrske leta 1918.
Uradno ime je bilo Reichsratsgebäude (Stavba državnega sveta) in ulice za stavbo Reichsratsstraße, kar še vedno opozarja na prejšnje ime. Beseda "parlament" je bila v uporabi od začetka.
Zgodovina zgradbeStavba je doživela burna leta v poznih letih upadanja večetnične avstrijske monarhije, ki se je raztezala od Dalmacije do Bukovine, kot je bil predstavniški dom izjemno razdeljen z napetostmi med liberalci in konservativci, nemškimi nacionalisti in mladimi češkimi poslanci ter tudi med vlado in parlamentom. Znani so bili kot filibusters po parlamentarnih pretepih in nediscipliniranih poslancih, ki so metali črnilnike drug v drugega. Šala na dunajskih ulicah je bila, da je bila Atena tako zgrožena zaradi notranjih političnih bojev, da je namerno obrnila hrbet stavbi. Kljub vsemu je bila stavba prva oblika parlamentarnega sistema za mnoge ljudi v srednji Evropi. Nekateri nekdanji poslanci so nadaljevali svoje politične kariere po razpadu cesarstva in postali pomembni politiki v svojih domovinah.
Reichsratsgebäude je še naprej delovala do leta 1918, ko so stavbo zasedli demonstranti med razpadom avstro-ogrske monarhije. Od 21. oktobra 1918 so preostali nemško govoreči poslanci sklicali "začasni državni zbor", najprej v Palais Niederösterreich, od 12. novembra dalje v stavbi parlamenta. Na ta dan so predsedniki skupščine uradno razglasili Republiko Nemško Avstrijo s ploščadi pred stavbo. Ob izglasovanju Avstrijske ustavne skupščine leta 1919 in ustanovitvi Prve avstrijske republike se je sama zgradba preimenovala v Parlament z novim republiškim državnim svetom (Nationalrat) in zveznim svetom (Bundesrat) kot zamenjavo za star predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) in gosposko zbornico (Herrenhaus).
Parlament je bil ohromljen, ko je 4. marca 1933 kancler Engelbert Dollfuss parlamentu odvzel pravico opravljanja njegove funkcije ("z uporabo, kot je to sam imenoval, samoodklopa od parlamenta (Selbstausschaltung des Parlaments), kar je prvi korak k uvajanju avstrofašistične diktature. Po "majski ustavi" iz leta 1934 je stavba postala sedež Bundestaga, formalnega zakonodajalca Zvezne države Avstrije. Na koncu je izgubila svojo vlogo z avstrijskim anšluzom k nacistični Nemčiji leta 1938. Nacisti so jo uporabljali kot upravni sedež dunajskega Reichsgaua. Med drugo svetovno vojno je bila polovica stavbe zelo poškodovana zaradi zavezniškega bombardiranja in dunajske ofenzive. Deli notranjosti, nekdanja gosposka zbornica in dvorana stebrov so bili popolnoma uničeni.
V stari zbornici Abgeordnetenhaus je nov kancler Karl Renner 27. aprila 1945 prijavil preporod neodvisne Avstrije, podprt s sovjetskimi vojaki. Max Fellerer in Eugen Wörle sta bila najeta kot arhitekta za prenovo in ponovno prenovo nekdanje gosposke zbornice za državni svet in sejno dvorano državnega sveta za obnovo v sodobnem in funkcionalnem slogu. Dela v prostorih državnega sveta so bila končana leta 1956. Prvotni videz drugih javno dostopnih prostorov, kot so dvorana stebrov in zunanji videz stavbe, so bili v glavnem obnovljeni po zasnovi Hansena.
Dodaj nov komentar