Stolnica Notre-Dame v Parizu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Paris; tudi samo Notre-Dame de Paris, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije. Ta stolnica velja za enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture. Od zgodnejše romanske arhitekture se razlikuje po inovativni uporabi rebrastih obokov in zunanjih opornikov, velikih in barvitih rozetnih oken ter realizma in obilja kiparskega okrasja.
Stolnico so začeli graditi leta 1160 pod škofom Mauriceom de Sullyjem in dela večinoma končali do leta 1260, čeprav so jo v poznejših stoletjih pogosto spreminjali. V 1790. letih so med francosko revolucijo poškodovali ali uničili večino religiozne likovne opreme v njej. Leta 1804 so v cerkvi za francoskega cesarja ...Preberite več
Stolnica Notre-Dame v Parizu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Paris; tudi samo Notre-Dame de Paris, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije. Ta stolnica velja za enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture. Od zgodnejše romanske arhitekture se razlikuje po inovativni uporabi rebrastih obokov in zunanjih opornikov, velikih in barvitih rozetnih oken ter realizma in obilja kiparskega okrasja.
Stolnico so začeli graditi leta 1160 pod škofom Mauriceom de Sullyjem in dela večinoma končali do leta 1260, čeprav so jo v poznejših stoletjih pogosto spreminjali. V 1790. letih so med francosko revolucijo poškodovali ali uničili večino religiozne likovne opreme v njej. Leta 1804 so v cerkvi za francoskega cesarja kronali Napoleona I. Zanimanje množic za stolnico je vzcvetelo kmalu po objavi romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja leta 1831. Temu je sledil obsežen projekt obnove v letih od 1844 do 1864, ko so stolnici dodali znamenite koničaste zvonike. Leta 1944 so v notredamski stolnici s petjem Marijine himne Magnificat proslavili osvoboditev Pariza. V 1960. letih so cerkev očistili saj in umazanije ter ji vrnili prvotno barvo. Ponovno čiščenje in obnovo so opravili v 1990. letih. Stolnica je leta 2013 praznovala svojo 850. obletnico.
Notredamska stolnica je med najbolj poznanimi simboli ne le mesta, temveč vsega francoskega naroda. Navdihnila je številna umetniška dela, npr. že omenjeni Hugojev roman Notredamski zvonar. V njej ima katedro pariški nadškof (trenutno Michel Aupetit). Vsako leto jo obišče 12 milijonov ljudi, s čimer je najbolj obiskan kulturni spomenik v Parizu.
15. aprila 2019 je notredamsko stolnico zajel požar in jo močno poškodoval – zrušili so se dve tretjini strehe in glavni zvonik, poleg tega pa je ogenj močno poškodoval rozetna okna. Številna umetniška dela v njej so bila na varnem, saj so jih že prej odstranili zaradi obnovitvenih del. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po požaru sporočil, da nameravajo sanirati škodo.
Dodaj nov komentar