Arkada križnega hodnika stare romanske stolnice.

Sedanja stolnica je zadnja med stavbami na tem mestu. Prva izvira iz 4. stoletja in jo je leta 666 uničil požar. Druga je bila leta 920 znana po imenu svete Cecilije, današnje zavetnice glasbenikov. V 13. stoletju jo je zamenjala gotska stolnica v kamnu [1].

Sedanja južnofrancoska gotska stolnica je bila zgrajena iz opeke med letoma 1282 in 1480 po križarskem pohodu proti katarom, družbenim in verskim gibanjem z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi v Albiju okoli leta 1165. Papež Inocenc III. je sprožil križarsko vojno za zatrtje katarizma na jugu Francije, v kateri je bilo ubitih zelo veliko katarov [2]. Po križarskem pohodu naj bi prevladujoča prisotnost stolnice in trdnjave iz opeke, ki ji je bila podobna po zunanjosti, prikazala avtoriteto katoliške cerkve, zaščitila njeno svetišče za debelimi zidovi in izražala občutek revščine kot odziv na katarizem. Pobudnik gradnje stolnice je bil Bernard de Castanet, katoliški škof v Albiju in inkvizitor Languedoca, imenovan za škofa leta 1276, službo je nastopil leta 1277. Glede na hitrost, s katero se je delo začelo, ni dvoma, da je bila odločitev preučena in upoštevana pred prihodom Bernarda de Castaneta. Sredstva za projekt je zagotavljal tako, da je dvajset let dajal na razpolago škofijske prihodke in vrnjeno desetino. V svojem času je bil Albi najbogatejši izmed 120 tedanjih francoskih škofov, kar je odraz gospodarske blaginje, ki je sledila koncu albižanske križarske vojne. Dela na cerkveni ladji so bila končana okoli 1330 [3].