Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg,  izgovorjava ), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju. Je drugo največje rusko mesto za Moskvo in ima status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije. Z več kot 5,3 milijona prebivalcev od leta 2018 je četrto najbolj naseljeno mesto v Evropi in tudi najbolj severni megalopolis. Kot pomembno rusko pristanišče na Baltskem morju ima status avtonomnega mesta v Severozahodnem federalnem okrožju.

Mesto je 27. maja (po julijanskem koledarju 16. maja) 1703 ustanovil car Peter Veliki na mestu zajete švedske trdnjave. Služilo je kot prestolnica Ruskega carstva in kasnejšega Ruskega imperija med letoma 1713 in 1918 (za kratko obdobje med 1728 in 1730 ga je zamenjala Moskva). Po oktobrski revoluciji so boljševiki svojo vlado preselili v Moskvo.

V današnjem času Sankt Peterburg velja za severno prestolnico in služi kot sedež nekaterih federalnih vladnih organov, kot sta ustavno sodišče Rusije in Heraldični svet predsednika Ruske federacije. Je tudi sedež Narodne knjižnice Rusije in načrtovana lokacija za vrhovno sodišče Ruske federacije. Zgodovinsko središče Sankt Peterburga in pripadajoče skupine spomenikov predstavljajo Unescovo svetovno dediščino, zato se imenuje tudi kulturna prestolnica Rusije. V Sankt Peterburgu je Ermitaž, eden največjih umetniških muzejev na svetu, in center Lahta, najvišji nebotičnik v Evropi.

Številni tuji konzulati, mednarodne korporacije, banke in podjetja imajo pisarne v Sankt Peterburgu.