Gradnja mošeje Jami-Ul-Alfar se je začela leta 1908 in bila končana leta 1909. [1][2] Mošejo je naročila lokalna muslimanska skupnost s sedežem v Pettah, da bi zadovoljila svojo zahtevano petkratno molitev in džuma-namaz v petkih. Oblikovalec in graditelj mošeje je bil Habibu Labbe Saibu Labbe (nekvalificiran arhitekt) in temelji na podrobnostih / slikah indo-saracenskih stavb, ki so mu jih prinesli južnoindijski trgovci. Je hibridni slog arhitekture, ki črpa elemente iz avtohtone indo-islamske in indijske arhitekture in ga združuje z neogotskim in neoklasičističnem slogom. Zmogljivost ima 1500 vernikov, a jih je takrat pri molitvah na začetku sodelovalo le okoli 500.

Je značilna rdeče bela kot lizika (slaščica) črtasta dvonadstropna stavba s stolpno uro in spominja na Jamek mošejo v Kuala Lumpurju v Maleziji (zgrajena leta 1910). Mošeja Jami Ul-Alfar je bila, dokler niso zgradili višjih stavb, razpoznavni znak Kolomba, ko so se mornarji približali pristanišču.

Leta 1975 je mošeja s pomočjo sklada Haji Omarja kupila številne sosednje posesti za potrebe širitve mošeje, da bi povečali njeno zmogljivost na 10.000 vernikov. [3]