Jamski tempelj

Ta tempeljski kompleks sega v prvo stoletje pr. n. št.. [1] Ima pet jam pod ogromno previsno steno, izklesano z nadstreškom, ki ohranja notranjost suho. Leta 1938 je bila arhitektura okrašena z obokanimi kolonadami in vhodi z zatrepi. V notranjosti jame so stropi naslikani z zapletenimi vzorci religioznih podob po konturah kamnine. Obstajajo slike Bude in bodhisatev, kakor tudi različnih bogov in boginj.

Dambulla jamski samostan je še vedno v funkciji in ostaja najbolje ohranjena starodavna zgradba na Šrilanki. Ta kompleks izvira iz tretjega in drugega stoletja pred našim štetjem, ko je bil že uveljavljen kot eden največjih in najpomembnejših samostanov. Tradicionalno se domneva, da je Valagambo iz Anuradhapure spremenil jame v tempelj v prvem stoletju pred našim štetjem. Izgnan iz Anuradhapure je tu našel zatočišče pred uzurpatorji južnimi Indijci celih 15 let. Kose je vrnil na prestol in v svojo prestolnico, je kralj v zahvalo zgradil tempelj. Mnogo drugih kraljev, ki so vladali kasneje in v 11. stoletju je dodalo svoje, tako da je postalo veliko versko središče, kar je še vedno. Nissanka Malla iz Polonnaruwa je pozlatil jame in leta 1190 dodala približno 70 Budovih kipov. V 18. stoletju v času Kandijskega kraljestva so jame obnovili in poslikali.