Pogled na trg z opečnim tlakom iz Torre del Mangia

Odprto območje je bilo tržnica, ki je bila ustanovljena pred 13. stoletjem na nagnjenem terenu v bližini stičišča treh pobočnih skupnosti, ki so se združile v Sieno: Castellare, San Martino in Camollia. Mogoče je bila Siena že prej etruščansko naselje, vendar to ni bila pomembna rimska naselbina in campo ne leži na mestu rimskega foruma, kot se včasih predlaga. Tlakovana je bila leta 1349 v rdeči opeki z vzorcem ribjih kosti z osmimi vrstami travertina, ki razdelijo trg v 9 odsekov, ki sevajo od ustja gavinone (osrednjega odtoka vode) pred Palazzo Pubblico. Število oddelkov je simbolično za vladavino Devetih (Noveschi), ki so postavili campo in upravljali Sieno na vrhuncu srednjeveškega sijaja med letoma 1292-1355. Campo je bil in ostaja osrednja točka javnega življenja v mestu. S trga v mesto izžareva enajst ozkih senčnih ulic.

Palazzi signorili ('veličastne stavbe'), ki stojijo ob trgu, last družin Sansedoni, Piccolomini in Saracini itd., imajo poenotene strešne linije, v nasprotju z zgodnejšimi hišami v obliki stolpov - emblemi komunalnih sporov – kakršne je še vedno mogoče videti daleč od Siene v San Gimignanu. V statutu Siene je bil ukazan državljanski in arhitekturni red: »...odziva se na lepoto mesta Siena in na zadovoljstvo skoraj vseh ljudi tega mesta, da bodo kakršne koli zgradbe, ki jih bodo na novo postavili kjer koli ob javnih cestah ... gradili v skladu z obstoječimi stavbami in nobena stavba naj ne izstopa izven druge, ter naj bodo razporejene in urejene tako, da bodo mesto polepšale.«[1]

Na enotnost teh poznogotskih hiš deloma vpliva enotnost opek, iz katerih so zgrajeni njihovi zidovi: opekarstvo je bil monopol občine, ki je skrbela za ohranitev standardov.

Ob vznožju obzidja Palazzo Pubblico je poznogotska Devičina kapela, ki so jo po ex voto (daritev svetniiku) zgradili Sienčani, potem ko se je končala strašna črna smrt leta 1348.