Transmongolska železnica povezuje Ulan-Ude, na Trans-Bajkalski (Transsibirski) železnici v Rusiji, s kitajskim mestom Jining, preko Ulan Batorju v Mongoliji.
Druge pomembne postaje so Sükhbaatar, Darkhan, Choir in Zamyn-Üüd/Erenhot (mejni prehod in postaja za menjavo širine tirov). Linija je bila zgrajena med letoma 1949 in 1961. V večini Mongolije je enotirna, na Kitajskem dvotirna proga. Širina tirov znaša 1520 mm v Rusiji in Mongoliji in 1435 mm na Kitajskem. Obstajajo pomembni odcepi, ki vodijo v Erdenet in Baganuur.
Razvoj železnic je v Mongolijo prišel prepozno. Gradnja transmongolske linije se je začela leta 1947, ko je leta 1950 dosegla Ulan Bator s severa in kitajsko mejo v letu 1955. Pred tem je bila edina železnice v Mongoliji 43 km dolga linija (odprta leta 1938), ki je povezovala premogovnik Nalaikh z glavnim mestom in sovjetskim delom dolg 236 km, le za tovorni promet (zaključena leta 1939), od Borzya do transsibirske proge pri Bayantümen, Dornod v bližini Čojbalsana v severovzhodni Mongoliji.[1]
Ruska Irkutsk State University of Railway Engineering je odprla svojo podružnico Ulan Batorju v juniju 2009.[2]
Dodaj nov komentar