Namib je obalna puščava v južni Afriki. Njeno ime v jeziku Namov pomeni "prostranstvo" ali "praznina". Razprostira se na več kot 2000 km ob obalah Atlantika, od Angole, Namibije do Južne Afrike, natančneje južno od reke Karunjamba v Angoli, vzdolž namibijske obale do reke Olifants v Zahodni Kaplandiji (Western Cape) v Južni Afriki. Severni del Namiba, ki se razteza 450 kilometrov od meje z Angolo proti Namibiji, je znan kot puščava Moçâmedes, medtem ko se njegov južni del približuje sosednji puščavi Kalahari. Od atlantske obale proti vzhodu se Namib počasi vzpenja v pasu do 200 km do vznožja Velikega roba. Letna količina padavin se giblje od 2 mm v najbolj sušnih območjih do 200 mm na robu, zaradi česar je Namib edina prava puščava v južni Afriki. Po sušnih ali polsušnih razmerah v približno 55–80.000.000 letih je Namib najstarejša puščava na svetu in tekmuje samo z južnoameriško puščavo Atakama, ki je tudi znana kot "najbolj sušen kraj na Zemlji".

Puščavska geologija se sestoji iz peščenega morja (angl. erg) blizu obale, medtem ko so proti notranjosti gramozne ravnice in raztreseni gorski izdanki. Peščene sipine, nekatere so visoke tudi 300 m in se raztezajo 32 km v dolžino, so druge največje na svetu za sipinami puščave Badajin Džaran na Kitajskem. Temperature ob obali so stabilne in se čez leto gibljejo med 9–20 °C, medtem ko so temperature v notranjosti različne poleti, ko lahko dnevne temperature presegajo 45 °C, medtem ko so ponoči lahko okrog ledišča. Megla, ki se dviguje iz morja in nastane s trkom hladnega Benguelskega toka in toplega zraka iz Hadleyjeve celice, ustvari pas megle, ki pogosto ovija dele puščave. Obalne regije imajo lahko več kot 180 dni goste megle v letu, ki je zelo nevarna za ladje, zato je ob Obali okostij več kot tisoč razbitin, a pomemben vir vlage za puščavsko življenje.

Namib je skoraj v celoti nenaseljen, je le nekaj manjših naselij in avtohtonih pastirskih skupin, kot so Ovahimbi in Hereri Obathimbi na severu in Nami Topnaar v osrednji regiji. Zaradi starosti v Namibu živi več endemičnih vrst kot v kateri koli drugi puščavi na svetu. Večina puščavskih divjih živali je členonožcev in drugih manjših živali, ki preživijo z malo vode, večje živali naseljujejo le severne regije. V bližini obale hladna oceanska voda, bogata z ribolovnimi viri, omogoča življenje rjavega kožuhastega tjulnja in obrežnih ptic, ki so plen levom na Obali okostij. V notranjosti je Narodni park Namib - Naukluft, največji park divjadi v Afriki, v katerem živijo afriški savanski sloni, gorske zebre in drugi veliki sesalci. Čeprav je na zunaj Namib v glavnem nerodoviten, v obalnih območjih rastejo lišaji in sukulente (sočnice), medtem ko trave, grmičevje in efemerne rastline uspevajo v bližini Velikega roba. Nekaj vrst dreves je sposobnih preživeti tudi v zelo izsušenem okolju.